Bo nova delovna zakonodaja zajezila »normiranstvo« v Sloveniji? Pred dnevi smo za portal Find-Info pripravili članek z naslovom Bo leto 2017 prineslo reformo trga dela?. Pri pregledu predlogov treh relevantnih zakonov lahko mirno zaključimo, da predlagane spremembe zagotovo ne moremo označiti za reformo trga dela.
Predlogi delovne zakonodaje stremijo predvsem k aktivaciji brezposelnih oseb in zajezitvi »normiranstva« oz. dela preko civilnih pogodb. Predlogi so odgovor na težave v zvezi z zagotovitvijo zadostnega števila slovenskih delavcev, ob načrtovanem prihodu tujih investitorjev. Predlagane spremembe že upoštevajo tudi pozitivni gospodarski trend v smislu, da se breme zagotovitve večje socialne varnosti delavcev delno prerazporedi iz države na podjetja.

 

Zakaj je zaposlovanje preko »normiranega s.p.« tako zanimivo?

Država je v letih po začetku gospodarske krize želela spodbuditi podjetništvo v Sloveniji in v ta namen pripravila poenostavitve, tako na davčnem področju, kot tudi na drugih področjih. Posamezniki, ki poslujejo kot samostojni podjetniki, lahko izkoristijo številne poenostavitve in opustitve plačil dajatev.

Država je ponudila paketno rešitev:

  • obdavčitev na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov;
  • delna oprostitev plačila prispevkov za prvi dve leti poslovanja;
  • uporaba osebnega bančnega računa, tudi za poslovne namene;
  • minimalne zahteve glede vodenja računovodstva in poročanja na letni ravni.

Omenjena paketna rešitev je postala zelo zanimiva za delodajalce, ki že vrsto let zaman čakajo na prilagodljiv trg dela in na manjšo obremenjenost plač z davki in prispevki. Številni brezposelni pa so omenjeno rešitev izkoristili kot izhod v sili.


Obračun dohodnine za normirance 2017

Obračun dohodnine za normirance 2017

 
Nekateri delavci so »normirani s.p.« izkoristili za bolj svoboden način sodelovanja z delodajalcem

Nekateri višje izobraženi kadri so delo preko »normiranega« s.p. izkoristili za bolj svobodno sodelovanje z delodajalcem. Govorimo o tako imenovanih »freelancerjih«. Gre za delavce, ki sodelujejo na različnih projektih in delo opravljajo samostojno brez vsakodnevnega nadzora delodajalca. Delodajalec nad delom delavca sicer ohranja določen nadzor, vendar je takšen nadzor v primerjavi z delom po pogodbi o zaposlitvi bistveno nižji.

Delavci se pri takšnem načinu sodelovanja z delodajalcem počutijo veliko bolj svobodne, sami si razporejajo delavni čas, ter delo opravljajo bolj kvalitetno in odgovorno.

 

Delodajalci z »normiranim s.p.« rešujejo problematiko nefleksibilnosti trga delovne sile

Za delodajalce oz. podjetja je zelo pomembno, da so stroški čim bolj usklajeni s prihodki. Usklajenost prihodkov s stroški je izredno pomembna pri podjetjih, ki imajo izrazito sezonsko dejavnost ter podjetjih, ki delajo na projektih, kateri trajajo samo določen čas. Delodajalci, ki z delavci sodelujejo na podlagi »normiranega s.p.«, tako nimajo težav s stroški dela v času, ko podjetje ne uspe realizirati prihodkov, oziroma so ti pomembno zmanjšani. Delavec prejme natančno toliko dohodka, kolikor časa dejansko dela.

 

Kakšne spremembe se obetajo za delodajalce in delavce, ki sodelujejo na podlagi »normiranega s.p.« oz. civilnih pogodb?

Predlogi sprememb delovne zakonodaje predvidevajo ostrejše postopanje delovnih inšpektorjev v primeru, ko ti ugotovijo, da so prisotni elementi delovnega razmerja. Inšpektor bo lahko takšno sodelovanje med delodajalcem in delavcem prepovedal oz. zahteval zaposlitev delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi z višino bruto plače, ki ustreza zahtevnosti dela. Predvidene so tudi globe za delavca in delodajalca.

 

Bodo predlagane spremembe dosegle svoj cilj?

Na to vprašanje je v tem trenutku težko odgovoriti, odvisno od tega, kakšna zakonodaja bo dejansko sprejeta in kaj bo prinesla praksa. Vendar pa že zdaj ugotavljamo, da delovni inšpektorji v določenih primerih zelo težko dokažejo elemente delovnega razmerja. Inšpekcijski postopki trajajo izredno dolgo in ne prinašajo koristi za nobeno od vpletenih strani. Problematika »normiranstva« je v zadnjih nekaj letih postala že tako obsežna, da je nemogoče pričakovati, da bodo lahko delovni inšpektorji pregledali vse primere takšnega načina sodelovanja med delavcem in delodajalcem. Če je namen države, da pomembno zajezi delo preko »normiranega s.p.« in civilnih pogodb, bo potrebno problematiko reševati na drugačen način.

 

Vir: spletna stran Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti

Avtorica članka: Mojca Müller, preizkušena davčnica