Kako bodo obdavčeni »normiranci« po 1.1.2018 – davčne novosti, ki jih je Ministrstvo za finance predlagalo poleti 2017, so bile z dnem 8.12.2017 objavljene v Uradnem listu RS št. 69-3267/2017. Novosti so stopile v veljavo z dnem 1.1.2018, torej veljajo za davčno leto 2018. Ministrstvo za finance je sicer napovedovalo korenite spremembe pri obdavčitvi po sistemu normiranih odhodkov, vendar so bile na koncu sprejete samo nekatere.

Spletna prodaja blaga se je v zadnjih nekaj letih izredno povečala. Neomejen dostop do spleta in sodobna tehnologija podjetnikom omogočata enostaven vstop na trg. Številni podjetniki oz. mikro podjetja so svojo poslovno idejo razvili ravno v okviru spletne prodaje blaga. Spletni trgovci običajno posvečajo veliko pozornosti prodaji in nabavi blaga, promocijskim aktivnostim, pozabljajo pa na pomembnost vzpostavitve sistema in notranjih kontrol v podjetju. V tokratni temi bomo povzeli nekaj ključnih težav oz. ovir, ki se pojavljajo pri poslovanju spletnih trgovcev.

Bo nova delovna zakonodaja zajezila »normiranstvo« v Sloveniji? Pred dnevi smo za portal Find-Info pripravili članek z naslovom Bo leto 2017 prineslo reformo trga dela?. Pri pregledu predlogov treh relevantnih zakonov lahko mirno zaključimo, da predlagane spremembe zagotovo ne moremo označiti za reformo trga dela.

Predlogi delovne zakonodaje stremijo predvsem k aktivaciji brezposelnih oseb in zajezitvi »normiranstva« oz. dela preko civilnih pogodb. Predlogi so odgovor na težave v zvezi z zagotovitvijo zadostnega števila slovenskih delavcev, ob načrtovanem prihodu tujih investitorjev. Predlagane spremembe že upoštevajo tudi pozitivni gospodarski trend v smislu, da se breme zagotovitve večje socialne varnosti delavcev delno prerazporedi iz države na podjetja.

Regres 2017 – delodajalci morajo izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače do 1.7.2017. V nadaljevanju navajamo osnovne podatke v zvezi z regresom za letni dopust.

Minimalni znesek regresa za leto 2017: 804,96 EUR bruto (minimalna bruto plača)

Maksimalen znesek regresa za leto 2017, ki še ni obdavčen s prispevki : 70% povprečne plače za predpretekli mesec

Po novem bomo imeli 5 dni več časa za plačilo davkov in prispevkov. S 1.1.2017 začnejo veljati spremenjene določbe Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki zavezancem oz. plačnikom davka omogočajo 5-dnevno podaljšanje roka za plačilo določenih davkov in prispevkov.

Sprememba se nanaša na vsa plačila obračunanega davčnega odtegljaja ter prispevkov za socialno varnost, od izplačil dohodkov po 1.1.2017.

Odlog plačila davkov in prispevkov se nanaša na vse tiste dohodke, za katere davščine obračunamo na obrazcih REK in ODO-1.

Dobrodelnost, ki vas skoraj nič ne stane – bliža se konec leta, ko se vsi malo »omehčamo« in prav je, da okolju v katerem ustvarjamo, tudi nekaj vrnemo. Verjetno se kakšen »zagrižen podjetnik« ne bo ravno strinjal z mojo trditvijo, pa vendar menim, da je tako prav.

Kako ste lahko dobrodelni, pa vas to skoraj nič ne stane? Zakon o dohodnini (ZDoh-2) v 142. členu omogoča vsem rezidentom Slovenije, da del dohodnine podarijo v dobrodelne namene. Zakon omogoča, da lahko do 0,5 % dohodnine, ki je odmerjena na podlagi  ZDoh-2 od:

• dohodka iz zaposlitve,
• dohodka iz dejavnosti, razen dohodka iz dejavnosti, če se davčna osnova od tega dohodka v davčnem letu ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov,
• dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in
• iz prenosa premoženjske pravice ter
• drugih dohodkov

namenite za financiranje splošno-koristnih namenov, za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov.

Navedeno pomeni, da lahko rezident del dohodnine, ki bi jo bilo potrebno plačati v državni proračun podari v dobrodelne namene.

Kaj imajo skupnega davki in dobrodelnost? Na prvi pogled bi lahko rekli, da davki nimajo nobene povezave z dobrodelnostjo. Pa vendar ni tako. Če se družba odloči, da bo podarila denarna sredstva v dobrodelne namene,  se mora zavedati, da takšna donacija ni davčno priznana. Vendar pa lahko družba uveljavlja olajšavo za donacije. Pri tem pa mora biti pozorna komu podarja sredstva in v kolikšnem znesku. Za lažjo predstavo v nadaljevanju navajamo primer, kako je potrebno obravnavati donacije v skladu s 1. točko 59. člena ZDDPO-2 (Uradni list RS 82-3258/2015, iz dne 3.11.2015).

Obdavčitev na podlagi normiranih odhodkov je v veljavi od leta 2015. Kaj je v tem času prinesla praksa? Ali je ta način obdavčitve zanimiv za podjetnike? Odgovor na slednje vprašanje je vsekakor pritrdilen. Za obdavčitev na podlagi normiranih odhodkov se odloča veliko podjetnikov.

Novost v zvezi z oddajo nepremičnine v najem se nanaša predvsem na podaljšanje roka za vložitev izjave v skladu s 45. členom ZDDV-1. Najemodajalec in najemnik, ki želita, da se najem nepremičnine v skladu z DDV zakonodajo obravnava kot obdavčen promet, imata po novem dodaten mesec dni časa, da priglasita prej omenjeno izjavo pri FURS.

Oddaja nepremičnine je načeloma oproščen promet. Vendar pa je lahko tudi obdavčen promet, če je zadoščeno trem pogojem:

• najemnik je zavezanec za DDV z veljavno ID številko za DDV in ima pravico do odbitka celotnega DDV,
• najemnik bo nepremičnino uporabljal za opravljanje svoje obdavčene dejavnosti in
• najemnik in najemodajalec pravočasno oddata vsak svojo izjavo v skladu s 45. členom ZDDV-1 preko spletnega portala e-Davki.

Za obdavčen promet se odločijo tisti najemodajalci, ki imajo DDV številko (torej so davčni zavezanci) in oddajajo nepremičnino najemojemalcu, ki je ravno tako davčni zavezanec in ima veljavno DDV številko.  V tem primeru si lahko najemojemalec na podlagi računa za najemnino odbije zaračunan DDV in si tako zmanjša obveznost za plačilo DDV v mesecu, ko prejme račun za najemnino.

Mini davčna reforma 2017 – da je obdavčitev plač v Sloveniji previsoka in da je Slovenija zato nekonkurenčna v primerjavi z ostalimi evropskimi državami ve že skoraj vsak triletnik 🙂 Predlagane spremembe so  sicer določeni koraki v smeri izboljšanja davčnega sistema v Sloveniji, pa vendar gre za zelo majhne spremembe. Spremembe obdavčitve plač bodo še potrebne in to predvsem na področju obveznih socialnih prispevkov.

O predlagani mini davčni reformi je že veliko napisanega, zato smo se odločili, da predstavimo spremembe na čim bolj pragmatičen način. Poudarili bomo predvsem tiste spremembe, ki so vsebinsko pomembne in se bodo tako ali drugače odrazile na debelini denarnice zaposlenih, podjetij in drugih.

Predlog Mini davčne reforme 2017 se lahko sicer še spreminja, vendar na podlagi do sedaj znanih podatkov lahko pričakujemo spremembe, ki jih navajamo od prve do šeste točke tega članka.

Vsebina članka izhaja iz predlogov zakona o spremembah in dopolnitvah:

• Zakona o dohodnini

• Zakonao davku od dohodkov pravnih oseb

1. Sprememba dohodninske lestvice (dodan nov davčni razred s stopnjo 34%)

Namen uvedbe dodatnega dohodninskega razreda je znižati davčno obremenitev tistih zaposlenih, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Za primerjavo dodajamo obe dohodninski lestvici in sicer: trenutno veljavno dohodninsko lestvico in lestvico, ki naj bi veljala od 1.1.2017 dalje.

Verižni posli in DDV –  pri mednarodnem poslovanju z blagom se družbe velikokrat znajdejo v situaciji, ko so del verige zaporednih preprodaj blaga. V nadaljevanju bomo na praktičnem primeru iz prakse predstavili verižni posel, ki se odvija med štirimi različnimi davčnimi zavezanci, s samo enim premikom blaga od prvega k zadnjemu udeležencu verige preprodaj.

Prispevki za s.p. – vse fizične osebe, ki opravljajo dejavnost ( v nadaljevanju s.p.) se morajo vključiti v obvezno socialno zavarovanje. Tisti, ki na novo odprejo s.p. to storijo že ob sami registraciji na točki VEM. Višina prispevkov, ki jih plačuje s.p. pa je odvisna od višine doseženega dobička s.p. V nadaljevanju bomo razložili, kako se izračunajo in kakšna je višina prispevkov v prvem letu poslovanja in kakšna v naslednjih letih poslovanja s.p. Kakšne so obveznosti poročanja s.p. v zvezi s prispevki, do kdaj je potrebno prispevke plačati, ter na katere vplačilne račune se plačajo.

Novoletna zabava za zaposlene in davki … Ste organizirali novoletno zabavo za svoje zaposlene? Če ste na to vprašanje odgovorili z »da«, potem po vsej verjetnosti veljate za vzornega delodajalca. Pa poglejmo, če ste tudi vzoren davkoplačevalec …

V nadaljevanju podajam konkreten primer iz prakse. Podjetje je organiziralo novoletno zabavo za vse zaposlene v gostinskem lokalu. Podjetje je prejelo račun za pogostitev v višini 450 EUR + DDV za deset udeležencev zabave. Torej strošek podjetja je znašal 45 EUR na zaposlenega.

Glede na navedeno je potrebno omenjen poslovni dogodek obravnavati z vidika treh različnih davkov.

Najem kredita pri lastnem podjetju – Ste si posodili denar od svojega lastnega podjetja? Najetega kredita ne vračate? Preverite kaj vas lahko doleti! V praksi se velikokrat dogaja, da podjetniki najamejo kredit pri svojem lastnem podjetju. Seveda s takšno transakcijo ni nič narobe, če je speljana v skladu z veljavno zakonodajo in če najeti kredit tudi vračamo.

Predvidene davčne spremembe v letu 2016 podjetjem in lastnikom podjetij zagotovo ne bodo v spodbudo. Pričakuje se znižanje stopnje olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj, ter olajšave za investiranje v opremo in neopredmetena sredstva. Predvideva se tudi ukinitev oprostitve plačila dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega po 20 letih lastništva kapitala.

Objavljeni pa so tudi predlogi sprememb zakonov, ki bodo v določeni meri razbremenili podjetja in zaposlene. Kot smo že pisali v našem članku »Spremembe DDV pri uvozu blaga« bodo v bodoče uvozniki razbremenjeni plačila DDV neposredno ob uvozu blaga. Plačilo DDV ob uvozu blaga se bo izvedlo kot obračunska operacija pri mesečni oddaji DDV obrazca. Predvideva pa se tudi posebna davčna obravnava nagrajevanja delavcev. Pod določenimi pogoji dohodki za uspešnost zaposlenih naj nebi bili obremenjeni s prispevki, dohodnina pa naj bi se plačala samo od polovice dohodka za uspešnost zaposlenega.

Dolgujete FURS-u 100 EUR? Poravnajte dolg čim prej! V preteklem tednu je FURS objavil sporočilo za javnost z naslovom “Pravočasno plačilo davkov prepreči davčno izvršbo”. V praksi se dogaja, da podjetniki svoje obveznosti do FURS ne plačujejo pravočasno.

Razlogi za neplačila so različni npr. nelikvidnost, slaba organizacija pri izvajanju plačil, miselnost podjetnika “država bo že počakala”, slaba komunikacija med računovodjo in podjetnikom ipd..

Spremembe DDV pri uvozu blaga – Od 1.7.2016 dalje DDV pri uvozu blaga samo še administrativna operacija in ne več finančna obremenitev za uvoznike blaga. Plačilo DDV ob uvozu blaga naj bi se plačeval preko mesečnega (oz. trimesečnega) DDV obračuna in ne več kot dajatev v trenutku uvoza blaga.
Vlada RS je 24.8.2015 sprejela Predlog zakona o spremembah Zakona o davku na dodano vrednost (odslej ZDDV-1), kjer se načrtuje, da se DDV ob uvozu blaga naj nebi plačeval v trenutku uvoza kot dajatev (tako kot je to veljalo do sedaj), pač pa bi se plačilo DDV opravilo na podlagi tako imenovane samoobdavčitve v mesečnem (oz. trimesečnem) obračunu DDV.