• + 386 41 79 30 54
    • info@anova.si

    Archives for Dohodnina

    normiranci po 1.1.2018

    Kako bodo obdavčeni »normiranci« po 1.1.2018 ?

    Kako bodo obdavčeni »normiranci« po 1.1.2018 – davčne novosti, ki jih je Ministrstvo za finance predlagalo poleti 2017, so bile z dnem 8.12.2017 objavljene v Uradnem listu RS št. 69-3267/2017. Novosti so stopile v veljavo z dnem 1.1.2018, torej veljajo za davčno leto 2018. Ministrstvo za finance je sicer napovedovalo korenite spremembe pri obdavčitvi po sistemu normiranih odhodkov, vendar so bile na koncu sprejete samo nekatere.
    VEČ
    bruto in neto dohodek

    Kaj je bruto dohodek, neto dohodek in strošek izplačevalca?

    V praksi opažamo, da nekateri podjetniki ne razlikujejo med izrazi kot so: bruto dohodek, neto dohodek in strošek izplačevalca. Omenjeni izrazi se uporabljajo pri obračunu plače, avtorskega honorarja ali dohodka po podjemni pogodbi.
    Podjetniki pri obračunu plače kot neto dohodek zaposlenega razumejo tudi prevoz na delo in prehrano. Neto dohodek zaposlenega je dogovorjen dohodek delavca zmanjšan za prispevke delavca in akontacijo dohodnine. Pri prevozu in prehrani gre za povračilo stroškov, ki jih ima delavec v zvezi s prihodom na delo in prehrano v času opravljanja dela.
    Termin bruto dohodek podjetniki velikokrat razumejo kot strošek izplačevalca. To pa seveda ne drži. Strošek izplačevalca je najširši pojem in vključuje vse stroške v zvezi z zaposlitvijo delavca. V grobem lahko te stroške razdelimo na: dohodek delavca, prispevke delavca, akontacijo dohodnine, povračila za prevoz in malico ter prispevke delodajalca oz. izplačevalca.
    Podjetnik, ki ne razlikuje med omenjenimi izrazi, lahko sprejme napačno poslovno odločitev, ki posledično vodi do višjih stroškov za podjetje. V nadaljevanju povzemamo konkretna primera  iz prakse. Prvi primer se nanaša na obračun plače, drugi pa na obračun avtorskega honorarja.
    VEČ
    5 dni za plačilo davkov in prispevkov

    5 dni več časa za plačilo davkov in prispevkov

    Po novem bomo imeli 5 dni več časa za plačilo davkov in prispevkov. S 1.1.2017 začnejo veljati spremenjene določbe Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki zavezancem oz. plačnikom davka omogočajo 5-dnevno podaljšanje roka za plačilo določenih davkov in prispevkov.
    Sprememba se nanaša na vsa plačila obračunanega davčnega odtegljaja ter prispevkov za socialno varnost, od izplačil dohodkov po 1.1.2017.
    Odlog plačila davkov in prispevkov se nanaša na vse tiste dohodke, za katere davščine obračunamo na obrazcih REK in ODO-1.
    VEČ
    Del dohodnine v dobrodelne namene

    Dobrodelnost, ki vas skoraj nič ne stane

    Dobrodelnost, ki vas skoraj nič ne stane – bliža se konec leta, ko se vsi malo »omehčamo« in prav je, da okolju v katerem ustvarjamo, tudi nekaj vrnemo. Verjetno se kakšen »zagrižen podjetnik« ne bo ravno strinjal z mojo trditvijo, pa vendar menim, da je tako prav.

     

    Kako ste lahko dobrodelni, pa vas to skoraj nič ne stane? Zakon o dohodnini (ZDoh-2) v 142. členu omogoča vsem rezidentom Slovenije, da del dohodnine podarijo v dobrodelne namene. Zakon omogoča, da lahko do 0,5 % dohodnine, ki je odmerjena na podlagi  ZDoh-2 od:

    • dohodka iz zaposlitve,
    • dohodka iz dejavnosti, razen dohodka iz dejavnosti, če se davčna osnova od tega dohodka v davčnem letu ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov,
    • dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in
    • iz prenosa premoženjske pravice ter
    • drugih dohodkov

    namenite za financiranje splošno-koristnih namenov, za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov.

    Navedeno pomeni, da lahko rezident del dohodnine, ki bi jo bilo potrebno plačati v državni proračun podari v dobrodelne namene.

     

    VEČ
    Mini davčna reforma 2017

    Mini davčna reforma 2017

    Mini davčna reforma 2017 – da je obdavčitev plač v Sloveniji previsoka in da je Slovenija zato nekonkurenčna v primerjavi z ostalimi evropskimi državami ve že skoraj vsak triletnik 🙂 Predlagane spremembe so  sicer določeni koraki v smeri izboljšanja davčnega sistema v Sloveniji, pa vendar gre za zelo majhne spremembe. Spremembe obdavčitve plač bodo še potrebne in to predvsem na področju obveznih socialnih prispevkov.
    O predlagani mini davčni reformi je že veliko napisanega, zato smo se odločili, da predstavimo spremembe na čim bolj pragmatičen način. Poudarili bomo predvsem tiste spremembe, ki so vsebinsko pomembne in se bodo tako ali drugače odrazile na debelini denarnice zaposlenih, podjetij in drugih.
    Predlog Mini davčne reforme 2017 se lahko sicer še spreminja, vendar na podlagi do sedaj znanih podatkov lahko pričakujemo spremembe, ki jih navajamo od prve do šeste točke tega članka.
    Vsebina članka izhaja iz predlogov zakona o spremembah in dopolnitvah:

     

    1. Sprememba dohodninske lestvice (dodan nov davčni razred s stopnjo 34%)

    Namen uvedbe dodatnega dohodninskega razreda je znižati davčno obremenitev tistih zaposlenih, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Za primerjavo dodajamo obe dohodninski lestvici in sicer: trenutno veljavno dohodninsko lestvico in lestvico, ki naj bi veljala od 1.1.2017 dalje.

    VEČ

    Letni dopust in regres

    Letni dopust in regres – v enem od prejšnjih člankov smo pisali o regresu 2016, kjer smo podrobno opisali kako določimo višino regresa, kako je regres obdavčen in do kdaj ga mora delodajalec izplačati. V tem članku pa pišemo o tem kako določiti koliko dopusta zaposlenim pripada in kako ga lahko koristijo. Predstavili bomo tudi primere, kjer imajo delodajalci največ dilem v zvezi z določanjem trajanja letnega dopusta in posledično tudi z določanjem višine regresa.

     

    Trajanje letnega dopusta

    Letni dopust traja minimalno štiri tedne, ne glede na to ali je delavec zaposlen za polni delovni čas ali krajši delovni čas.

    Dodatni trije dnevi pripadajo starejšim delavcem, invalidom in tistim delavcem, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke.

    Dodatni dan pripada delavcu na vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let.

     

    Primer 1: Delavcu, ki sklene pogodbo za polovični delovni čas (20 ur tedensko) pripada najmanj 4 tedne (oz. 20 dni) dopusta.

     

    Primer 2 : Delavec ima 2 otroka, ki še nista dopolnila 15 let. Takšnemu delavcu pripada najmanj 22 dni dopusta.

     

    Obvestilo o letnem dopustu

    Delodajalec mora pisno obvestiti delavca o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto najpozneje do 31. marca. Obvestilo lahko delodajalec pošlje po elektronski pošti.

     

    Izraba letnega dopusta

    Dopust se izrablja in določa v delovnih dneh. Izraba dopusta po urah v Zakonu o delovnih razmerjih ni predvidena. Dopust se lahko izrabi v več delih, vendar mora en del trajati najmanj dva tedna.

    Delavec mora najmanj dva tedna dopusta izkoristiti v tekočem letu, preostanek pa lahko koristi do 30. junija naslednjega leta. Ta rok je lahko tudi daljši in sicer do 31.12. naslednjega leta, če je bil delavec odsoten zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka.

     

    Letni dopust in regres

    Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati tudi regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.

    Če ima delavec pravico le do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, ima tudi pravico samo do sorazmernega dela regresa.

     

    Primer 3: Delavec je pri delodajalcu zaposlen za obdobje treh mesecev. Koliko dopusta in regresa mu pripada?

    Delavcu pripada najmanj 5 dni (20 dni X 3/12) in najmanj 197,68 EUR regresa (790,73 EUR X 3/12)*.

    *Osnova za izračun regresa je minimalna plača v višini 790,63 EUR, ki velja od 1.1.2016 dalje.

     

    Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas, v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu.

     

    Primer 4: Delavec je z delodajalcem sklenil zaposlitev za polovični delovni čas (20 ur na teden). Zaposleni ima pravico do polnega dopusta najmanj 20 dni, vendar samo do polovice zneska regresa za letni dopust.

     

    Primer 5: Koliko dopusta in do kakšne višine regresa je upravičena delavka na porodniškem dopustu?

    Delavki, ki je  na porodniškem dopustu pripada celotni letni dopust in ga lahko v celoti izkoristi ko se vrne iz porodniškega dopusta. Ta dopust lahko delavka izkoristi najpozneje do 31.12. naslednjega leta.

    Delavka je upravičena do izplačila celotnega regresa.

     

    Sorodni članki:

     

    Avtorica članka: Mojca Müller, preizkušena davčnica

    Vir: ZDR-1 (Uradni list RS 21/2016, iz dne 13.3.2016)

    VEČ
    novoletna zabava in davki

    Novoletna zabava za zaposlene in davki

    Novoletna zabava za zaposlene in davki … Ste organizirali novoletno zabavo za svoje zaposlene? Če ste na to vprašanje odgovorili z »da«, potem po vsej verjetnosti veljate za vzornega delodajalca. Pa poglejmo, če ste tudi vzoren davkoplačevalec …

    V nadaljevanju podajam konkreten primer iz prakse. Podjetje je organiziralo novoletno zabavo za vse zaposlene v gostinskem lokalu. Podjetje je prejelo račun za pogostitev v višini 450 EUR + DDV za deset udeležencev zabave. Torej strošek podjetja je znašal 45 EUR na zaposlenega.

    Glede na navedeno je potrebno omenjen poslovni dogodek obravnavati z vidika treh različnih davkov.

    VEČ
    Najem kredita pri lastnem podjetju

    Najem kredita pri lastnem podjetju

    Najem kredita pri lastnem podjetju – Ste si posodili denar od svojega lastnega podjetja? Najetega kredita ne vračate? Preverite kaj vas lahko doleti! V praksi se velikokrat dogaja, da podjetniki najamejo kredit pri svojem lastnem podjetju. Seveda s takšno transakcijo ni nič narobe, če je speljana v skladu z veljavno zakonodajo in če najeti kredit tudi vračamo.

    VEČ