
Letni dopust traja minimalno štiri tedne, ne glede na to ali je delavec zaposlen za polni delovni čas ali krajši delovni čas.
Dodatni trije dnevi pripadajo starejšim delavcem, invalidom in tistim delavcem, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke.
Dodatni dan pripada delavcu na vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let.
Primer 1: Delavcu, ki sklene pogodbo za polovični delovni čas (20 ur tedensko) pripada najmanj 4 tedne (oz. 20 dni) dopusta.
Primer 2 : Delavec ima 2 otroka, ki še nista dopolnila 15 let. Takšnemu delavcu pripada najmanj 22 dni dopusta.
Delodajalec mora pisno obvestiti delavca o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto najpozneje do 31. marca. Obvestilo lahko delodajalec pošlje po elektronski pošti.
Dopust se izrablja in določa v delovnih dneh. Izraba dopusta po urah v Zakonu o delovnih razmerjih ni predvidena. Dopust se lahko izrabi v več delih, vendar mora en del trajati najmanj dva tedna.
Delavec mora najmanj dva tedna dopusta izkoristiti v tekočem letu, preostanek pa lahko koristi do 30. junija naslednjega leta. Ta rok je lahko tudi daljši in sicer do 31.12. naslednjega leta, če je bil delavec odsoten zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka.
Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati tudi regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.
Če ima delavec pravico le do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, ima tudi pravico samo do sorazmernega dela regresa.
Primer 3: Delavec je pri delodajalcu zaposlen za obdobje treh mesecev. Koliko dopusta in regresa mu pripada?
Delavcu pripada najmanj 5 dni (20 dni X 3/12) in najmanj 197,68 EUR regresa (790,73 EUR X 3/12)*.
*Osnova za izračun regresa je minimalna plača v višini 790,63 EUR, ki velja od 1.1.2016 dalje.
Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas, v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu.
Primer 4: Delavec je z delodajalcem sklenil zaposlitev za polovični delovni čas (20 ur na teden). Zaposleni ima pravico do polnega dopusta najmanj 20 dni, vendar samo do polovice zneska regresa za letni dopust.
Primer 5: Koliko dopusta in do kakšne višine regresa je upravičena delavka na porodniškem dopustu?
Delavki, ki je na porodniškem dopustu pripada celotni letni dopust in ga lahko v celoti izkoristi ko se vrne iz porodniškega dopusta. Ta dopust lahko delavka izkoristi najpozneje do 31.12. naslednjega leta.
Delavka je upravičena do izplačila celotnega regresa.
Avtorica članka: Mojca Müller, preizkušena davčnica
Vir: ZDR-1 (Uradni list RS 21/2016, iz dne 13.3.2016)
Subvencije za zaposlitev 2015 – delodajalci lahko pridobijo 7.250 EUR subvencije za zaposlitev mlade brezposelne osebe. Zavod za zaposlovanje je 30.11.2015 objavil javno povabilo (razpis) Prvi izziv 2015, ki omogoča zaposlitev skoraj 3000 mladim.
Predvidene davčne spremembe v letu 2016 podjetjem in lastnikom podjetij zagotovo ne bodo v spodbudo. Pričakuje se znižanje stopnje olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj, ter olajšave za investiranje v opremo in neopredmetena sredstva. Predvideva se tudi ukinitev oprostitve plačila dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega po 20 letih lastništva kapitala.
Objavljeni pa so tudi predlogi sprememb zakonov, ki bodo v določeni meri razbremenili podjetja in zaposlene. Kot smo že pisali v našem članku »Spremembe DDV pri uvozu blaga« bodo v bodoče uvozniki razbremenjeni plačila DDV neposredno ob uvozu blaga. Plačilo DDV ob uvozu blaga se bo izvedlo kot obračunska operacija pri mesečni oddaji DDV obrazca. Predvideva pa se tudi posebna davčna obravnava nagrajevanja delavcev. Pod določenimi pogoji dohodki za uspešnost zaposlenih naj nebi bili obremenjeni s prispevki, dohodnina pa naj bi se plačala samo od polovice dohodka za uspešnost zaposlenega.
Kdo je dober računovodja? Ste se že kdaj vprašali, kdo je dober računovodja. Stroka bi zagotovo označila za dobrega računovodjo tistega, ki je visoko strokovno podkovan, ima veliko praktičnih izkušenj in upošteva načela poklicne etike računovodje. Podjetniki pa dobrega računovodjo vidijo nekoliko drugače kot računovodska stroka.
Dober računovodja razume podjetniško razmišljanje
Podjetniku veliko pomeni, da računovodja razume njihovo podjetniško razmišljanje. Včasih se zgodi, da sta računovodja in podjetnik na dveh bregovih. Računovodja se strogo drži pravil računovodenja in zakonodaje, podjetnik pa želi na čim bolj inovativen in stroškovno učinkovit način realizirati določeno poslovno idejo ali posel. Verjetno ste že slišali stavek računovodje: »Oprostite, ampak to pa ne gre.« Seveda, se kdaj zgodi, da so podjetnikove ideje v nasprotju z veljavno zakonodajo. V tem primeru mora računovodja ustrezno odreagirati. Velikokrat pa lahko računovodja najde ustrezno rešitev z minimalno korekcijo poteka posla in na tak način pomaga podjetniku do realizacije poslovne ideje ali posla.
Spletni trgovci ne pozabite na davčne blagajne! Tudi tisti, ki prodajate izdelke preko spletne trgovine se ne morete izogniti davčnemu potrjevanju računov oziroma davčnim blagajnam. V nadaljevanju bomo podrobno razložili v katerih primerih internetne prodaje je potrebno izdane račune potrditi pri FURS.
Spletna trgovina deluje nekoliko drugače kot klasična trgovina, bistvena razlika je predvsem v tem, da trgovec in kupec nimata neposrednega stika, pač pa komunikacija teče preko internetne aplikacije ali elektronske pošte. Spletni trgovec navadno ne prejme gotovine direktno od kupca (stranke). Ravno zaradi drugačnega načina prodaje se pojavlja vprašanje oziroma dvom, ali je takšna prodaja oziroma izdaja računov dejansko zavezana k davčnem potrjevanju računov.
Odgovor je DA in NE… odvisno od tega kako je račun plačan. V nadaljevanju bomo razložili kako mora spletni trgovec ravnati pri vsakem od načinov plačila.
Davčni zavezanci bodo vse gotovinske račune s pomočjo spleta potrdili v centralnem informacijskem sistemu Finančne uprave. Vse gotovinske račune bo Finančna uprava potrdila in shranila, v času postopka izdaje gotovinskega računa. Namen uvedbe davčnih blagajn je sledljivost in učinkovitost nadzora pri izdaji gotovinskih računov, ter zajezitev sive ekonomije.
Spremembe DDV pri uvozu blaga – Od 1.7.2016 dalje DDV pri uvozu blaga samo še administrativna operacija in ne več finančna obremenitev za uvoznike blaga. Plačilo DDV ob uvozu blaga naj bi se plačeval preko mesečnega (oz. trimesečnega) DDV obračuna in ne več kot dajatev v trenutku uvoza blaga.
Vlada RS je 24.8.2015 sprejela Predlog zakona o spremembah Zakona o davku na dodano vrednost (odslej ZDDV-1), kjer se načrtuje, da se DDV ob uvozu blaga naj nebi plačeval v trenutku uvoza kot dajatev (tako kot je to veljalo do sedaj), pač pa bi se plačilo DDV opravilo na podlagi tako imenovane samoobdavčitve v mesečnem (oz. trimesečnem) obračunu DDV.