Regres 2020 – delodajalci morajo izplačati regres za letni dopust delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, najmanj v višini minimalne plače. Rok izplačila regresa v letu 2020 je do 1.7.2020. Izjemoma se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, ki pa mora biti najkasneje do 1.11.2020. V nadaljevanju navajamo osnovne podatke v zvezi z regresom za letni dopust.

Minimalni znesek regresa za leto 2020: 940,58 EUR (minimalna bruto plača v RS)

Maksimalen znesek regresa za leto 2020, ki se ne všteva v davčno osnovo: 100% zadnje znane povprečne mesečne plače v Sloveniji po zadnjem podatku SURS (trenutno 1.937,21 EUR)

Navedeno pomeni, da do zneska 100% zadnje znane povprečne mesečne plače v Sloveniji, ni potrebno obračunati socialnih prispevkov in akontacije dohodnine. V primeru, da je izplačani regres višji od zneska zadnje znane povprečne mesečne plače v Sloveniji, se tako prispevki za socialno varnost kot dohodnina plačujejo od zneska (razlike), ki presega višino povprečne plače.

Delavci, ki imajo pravico izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, so upravičeni le do sorazmernega dela regresa.

V nadaljevanju navajamo dva primera pri izračunu višine regresa za letni dopust:

Primer 1:  Delavec ima sklenjeno pogodbo za polovični delovni čas

Delavec je sklenil delovno razmerje z delodajalcem za polovični delovni čas (20 ur tedensko) za obdobje od 1.2.2020 do 31.12.2020. Delodajalec se je odločil, da bo v letu 2020 izplačal regres v višini minimalne plače. Koliko regresa pripada delavcu v letu 2020?

Delavcu, ki je sklenil pogodbo za polovični delovni čas, pripada le polovica regresa za letni dopust. Zaradi sklenitve pogodbe s 1.2.2020 mu pripada le sorazmerni del polovice regresa. Delavcu pripada regres v višini 431,10 EUR (11/12 * (940,58 EUR/2)).

Primer 2:  Delavka je na starševskem dopustu zaradi nege otroka

Delavka ima sklenjeno delovno razmerje z delodajalcem za nedoločen čas (40 ur tedensko). Do 31.8.2020 je delavka na starševskem dopustu. Delavka bo po končanem starševskem dopustu izkoristila tudi pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva. Delodajalec se je odločil, da bo v letu 2020 izplačal regres v višini minimalne plače. Koliko regresa pripada delavki v letu 2020?

Delavki, ki je na starševskem dopustu pripada celoten znesek regresa. Prav tako ji celoten znesek regresa pripada tudi za čas, ko dela polovični delovni čas zaradi starševstva. Delavki pripada regres v višini 940,58 EUR.

Avtor članka: Toni Šikonja, Anova

Spletna prodaja blaga se je v zadnjih nekaj letih izredno povečala. Neomejen dostop do spleta in sodobna tehnologija podjetnikom omogočata enostaven vstop na trg. Številni podjetniki oz. mikro podjetja so svojo poslovno idejo razvili ravno v okviru spletne prodaje blaga. Spletni trgovci običajno posvečajo veliko pozornosti prodaji in nabavi blaga, promocijskim aktivnostim, pozabljajo pa na pomembnost vzpostavitve sistema in notranjih kontrol v podjetju. V tokratni temi bomo povzeli nekaj ključnih težav oz. ovir, ki se pojavljajo pri poslovanju spletnih trgovcev.

Regres 2017 – delodajalci morajo izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače do 1.7.2017. V nadaljevanju navajamo osnovne podatke v zvezi z regresom za letni dopust.

Minimalni znesek regresa za leto 2017: 804,96 EUR bruto (minimalna bruto plača)

Maksimalen znesek regresa za leto 2017, ki še ni obdavčen s prispevki : 70% povprečne plače za predpretekli mesec

V praksi opažamo, da nekateri podjetniki ne razlikujejo med izrazi kot so: bruto dohodek, neto dohodek in strošek izplačevalca. Omenjeni izrazi se uporabljajo pri obračunu plače, avtorskega honorarja ali dohodka po podjemni pogodbi.

Podjetniki pri obračunu plače kot neto dohodek zaposlenega razumejo tudi prevoz na delo in prehrano. Neto dohodek zaposlenega je dogovorjen dohodek delavca zmanjšan za prispevke delavca in akontacijo dohodnine. Pri prevozu in prehrani gre za povračilo stroškov, ki jih ima delavec v zvezi s prihodom na delo in prehrano v času opravljanja dela.

Termin bruto dohodek podjetniki velikokrat razumejo kot strošek izplačevalca. To pa seveda ne drži. Strošek izplačevalca je najširši pojem in vključuje vse stroške v zvezi z zaposlitvijo delavca. V grobem lahko te stroške razdelimo na: dohodek delavca, prispevke delavca, akontacijo dohodnine, povračila za prevoz in malico ter prispevke delodajalca oz. izplačevalca.

Podjetnik, ki ne razlikuje med omenjenimi izrazi, lahko sprejme napačno poslovno odločitev, ki posledično vodi do višjih stroškov za podjetje. V nadaljevanju povzemamo konkretna primera  iz prakse. Prvi primer se nanaša na obračun plače, drugi pa na obračun avtorskega honorarja.

Prispevki za popoldanski s.p. 2017 – z obdobjem januar 2017 je začela veljati spremenjena višina pavšalnih prispevkov za popoldanski s.p. Spremenil se je znesek prispevka za poškodbe in poklicne bolezni iz 8,17 EUR na 8,31 EUR, ter prispevek za zdravstveno zavarovanje iz dosedanjih 24,50 EUR na 24,93 EUR. To pomeni, da bodo popoldanski s.p.-ji plačevali prispevke za zdravstveno zavarovanje (prispevek ZZ) od 1.1.2017 v skupnem znesku 33,24 EUR. Prispevek za pokojninsko zavarovanje (prispevek PIZ) se je povišal iz dosedanjih 32,20 EUR na 32,43 EUR.

Letni dopust in regres – v enem od prejšnjih člankov smo pisali o regresu 2016, kjer smo podrobno opisali kako določimo višino regresa, kako je regres obdavčen in do kdaj ga mora delodajalec izplačati. V tem članku pa pišemo o tem kako določiti koliko dopusta zaposlenim pripada in kako ga lahko koristijo. Predstavili bomo tudi primere, kjer imajo delodajalci največ dilem v zvezi z določanjem trajanja letnega dopusta in posledično tudi z določanjem višine regresa.

Trajanje letnega dopusta

Letni dopust traja minimalno štiri tedne, ne glede na to ali je delavec zaposlen za polni delovni čas ali krajši delovni čas.

Dodatni trije dnevi pripadajo starejšim delavcem, invalidom in tistim delavcem, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke.

Dodatni dan pripada delavcu na vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let.

Primer 1: Delavcu, ki sklene pogodbo za polovični delovni čas (20 ur tedensko) pripada najmanj 4 tedne (oz. 20 dni) dopusta.

Primer 2 : Delavec ima 2 otroka, ki še nista dopolnila 15 let. Takšnemu delavcu pripada najmanj 22 dni dopusta.

Obvestilo o letnem dopustu

Delodajalec mora pisno obvestiti delavca o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto najpozneje do 31. marca. Obvestilo lahko delodajalec pošlje po elektronski pošti.

Izraba letnega dopusta

Dopust se izrablja in določa v delovnih dneh. Izraba dopusta po urah v Zakonu o delovnih razmerjih ni predvidena. Dopust se lahko izrabi v več delih, vendar mora en del trajati najmanj dva tedna.

Delavec mora najmanj dva tedna dopusta izkoristiti v tekočem letu, preostanek pa lahko koristi do 30. junija naslednjega leta. Ta rok je lahko tudi daljši in sicer do 31.12. naslednjega leta, če je bil delavec odsoten zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka.

Letni dopust in regres

Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati tudi regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.

Če ima delavec pravico le do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, ima tudi pravico samo do sorazmernega dela regresa.

Primer 3: Delavec je pri delodajalcu zaposlen za obdobje treh mesecev. Koliko dopusta in regresa mu pripada?

Delavcu pripada najmanj 5 dni (20 dni X 3/12) in najmanj 197,68 EUR regresa (790,73 EUR X 3/12)*.

*Osnova za izračun regresa je minimalna plača v višini 790,63 EUR, ki velja od 1.1.2016 dalje.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas, v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu.

Primer 4: Delavec je z delodajalcem sklenil zaposlitev za polovični delovni čas (20 ur na teden). Zaposleni ima pravico do polnega dopusta najmanj 20 dni, vendar samo do polovice zneska regresa za letni dopust.

Primer 5: Koliko dopusta in do kakšne višine regresa je upravičena delavka na porodniškem dopustu?

Delavki, ki je  na porodniškem dopustu pripada celotni letni dopust in ga lahko v celoti izkoristi ko se vrne iz porodniškega dopusta. Ta dopust lahko delavka izkoristi najpozneje do 31.12. naslednjega leta.

Delavka je upravičena do izplačila celotnega regresa.

Sorodni članki:

• Regres 2017

• Regres 2016

Avtorica članka: Mojca Müller, preizkušena davčnica

Vir: ZDR-1 (Uradni list RS 21/2016, iz dne 13.3.2016)

Regres 2016 – delodajalci morajo izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače do 1.7.2016. V nadaljevanju navajamo osnovne podatke v zvezi z letnim dopustom in regresom za letni dopust.

Minimalni znesek regresa za leto 2016: 790,73 EUR bruto (minimalna bruto plača)

Maksimalen znesek regresa za leto 2016: 70% povprečne plače za predpretekli mesec

Subvencije za zaposlitev 2015 – delodajalci lahko pridobijo 7.250 EUR subvencije za zaposlitev mlade brezposelne osebe. Zavod za zaposlovanje je 30.11.2015 objavil javno povabilo (razpis) Prvi izziv 2015, ki omogoča zaposlitev skoraj 3000 mladim.

Predvidene davčne spremembe v letu 2016 podjetjem in lastnikom podjetij zagotovo ne bodo v spodbudo. Pričakuje se znižanje stopnje olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj, ter olajšave za investiranje v opremo in neopredmetena sredstva. Predvideva se tudi ukinitev oprostitve plačila dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega po 20 letih lastništva kapitala.

Objavljeni pa so tudi predlogi sprememb zakonov, ki bodo v določeni meri razbremenili podjetja in zaposlene. Kot smo že pisali v našem članku »Spremembe DDV pri uvozu blaga« bodo v bodoče uvozniki razbremenjeni plačila DDV neposredno ob uvozu blaga. Plačilo DDV ob uvozu blaga se bo izvedlo kot obračunska operacija pri mesečni oddaji DDV obrazca. Predvideva pa se tudi posebna davčna obravnava nagrajevanja delavcev. Pod določenimi pogoji dohodki za uspešnost zaposlenih naj nebi bili obremenjeni s prispevki, dohodnina pa naj bi se plačala samo od polovice dohodka za uspešnost zaposlenega.

Kdo je dober računovodja? Ste se že kdaj vprašali, kdo je dober računovodja. Stroka bi zagotovo označila za dobrega računovodjo tistega, ki je visoko strokovno podkovan, ima veliko praktičnih izkušenj in upošteva načela poklicne etike računovodje. Podjetniki pa dobrega računovodjo vidijo nekoliko drugače kot računovodska stroka.

Dober računovodja razume podjetniško razmišljanje

Podjetniku veliko pomeni, da računovodja razume njihovo podjetniško razmišljanje. Včasih se zgodi, da sta računovodja in podjetnik na dveh bregovih. Računovodja se strogo drži pravil računovodenja in zakonodaje, podjetnik pa želi na čim bolj inovativen in stroškovno učinkovit način realizirati določeno poslovno idejo ali posel. Verjetno ste že slišali stavek računovodje: »Oprostite, ampak to pa ne gre.« Seveda, se kdaj zgodi, da so podjetnikove ideje v nasprotju z veljavno zakonodajo. V tem primeru mora računovodja ustrezno odreagirati. Velikokrat pa lahko računovodja najde ustrezno rešitev z minimalno korekcijo poteka posla in na tak način pomaga podjetniku do realizacije poslovne ideje ali posla.

Spletni trgovci ne pozabite na davčne blagajne! Tudi tisti, ki prodajate izdelke preko spletne trgovine se ne morete izogniti davčnemu potrjevanju računov oziroma davčnim blagajnam. V nadaljevanju bomo podrobno razložili v katerih primerih internetne prodaje je potrebno izdane račune potrditi pri FURS.

Spletna trgovina deluje nekoliko drugače kot klasična trgovina, bistvena razlika je predvsem v tem, da trgovec in kupec nimata neposrednega stika, pač pa komunikacija teče preko internetne aplikacije ali elektronske pošte. Spletni trgovec navadno ne prejme gotovine direktno od kupca (stranke). Ravno zaradi drugačnega načina prodaje se pojavlja vprašanje oziroma dvom, ali je takšna prodaja oziroma izdaja računov dejansko zavezana k davčnem potrjevanju računov.

Odgovor je DA in NE… odvisno od tega kako je račun plačan. V nadaljevanju bomo razložili kako mora spletni trgovec ravnati pri vsakem od načinov plačila.

Davčne blagajne – z 2.1.2016 se bo začel izvajati Zakon o davčnem potrjevanju računov, ki bo skupaj z Zakonom o davčnem postopku in s Pravilnikom o izvajanju zakona o davčnem postopku uvedel sistem davčnih blagajn za tiste davčne zavezance, ki izdajajo gotovinske račune.

Kako bo sistem davčnih blagajn deloval?

Davčni zavezanci bodo vse gotovinske račune s pomočjo spleta potrdili v centralnem informacijskem sistemu Finančne uprave. Vse gotovinske račune bo Finančna uprava potrdila in shranila, v času postopka izdaje gotovinskega računa. Namen uvedbe davčnih blagajn je sledljivost in učinkovitost nadzora pri izdaji gotovinskih računov, ter zajezitev sive ekonomije.

Spremembe DDV pri uvozu blaga – Od 1.7.2016 dalje DDV pri uvozu blaga samo še administrativna operacija in ne več finančna obremenitev za uvoznike blaga. Plačilo DDV ob uvozu blaga naj bi se plačeval preko mesečnega (oz. trimesečnega) DDV obračuna in ne več kot dajatev v trenutku uvoza blaga.
Vlada RS je 24.8.2015 sprejela Predlog zakona o spremembah Zakona o davku na dodano vrednost (odslej ZDDV-1), kjer se načrtuje, da se DDV ob uvozu blaga naj nebi plačeval v trenutku uvoza kot dajatev (tako kot je to veljalo do sedaj), pač pa bi se plačilo DDV opravilo na podlagi tako imenovane samoobdavčitve v mesečnem (oz. trimesečnem) obračunu DDV.