Obdavčitev na podlagi normiranih odhodkov je v veljavi od leta 2015. Kaj je v tem času prinesla praksa? Ali je ta način obdavčitve zanimiv za podjetnike? Odgovor na slednje vprašanje je vsekakor pritrdilen. Za obdavčitev na podlagi normiranih odhodkov se odloča veliko podjetnikov.

Za katere podjetnike je obdavčitev na podlagi normiranih odhodkov primerna?

 

Obdavčitev na podlagi normiranih odhodkov je načeloma primerna za tiste podjetnike, ki imajo pri svojem poslovanju relativno visoke prihodke in zelo malo davčno priznanih odhodkov. Gre za podjetnike, ki se ukvarjajo z dizajnom, marketingom, svetovalnimi storitvami in tiste podjetnike, ki imajo specialna znanja na točno določenem področju. Skratka obdavčitev na podlagi normiranih odhodkov je zanimiva predvsem za majhna, storitvena podjetja, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost.

Seveda pa je potrebno odločitev o načinu obdavčitve pretehtati od primera do primera. Šele na podlagi izračuna in proučitve vseh dejavnikov poslovanja se lahko podjetnik odloči kateri način obdavčitve je zanj najbolj primeren.

Pri tem pa je potrebno upoštevati naslednja dejstva:

  • davek znaša 4% vseh prihodkov (primer: če podjetnik v določenem letu realizira 1.000 EUR obdavčljivih prihodkov bo znašal dokončni davek 40 EUR);
  • prihodkovni pogoj je 50.000 EUR oz. 100.000 EUR (če podjetje v dveh zaporednih letih preseže prihodkovni prag mora davčno osnovo ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov);
  • »normiranci« ne morejo izkoristiti nobenih olajšav kot npr.: splošna osebna olajšava, investicijska olajšava pri nabavi novih osnovnih sredstev ipd.

Namen uveljavitve obdavčitve na podlagi normiranih odhodkov je poenostavitev davčne zakonodaje za majhna podjetja, ter znižanje stroškov računovodstva. Kaj pa se dogaja v praksi? Ali je namen zakonodajalca dosežen?

 

Možnost »normiranega s.p.« je še dodatno vzpodbudila zaposlovanje preko s.p.

V praksi opažamo, da se s tako imenovanim »normiranim s.p.« rešuje problematika zaposlovanja, kar pa zagotovo ni bil namen zakonodajalca.

Primer: Iskalci zaposlitve se z bodočim delodajalcem dogovorijo, da bodo odprli »normirani s.p.« in sodelovali na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju.

FURS je sicer jasno zavzel stališče, da zaposlovanje preko s.p. ni zakonito. Vendar se v praksi glede tega ne dogaja nič pomembnega, kar bi delodajalce odvrnilo od takšnega načina zaposlovanja.

»Normirani s.p.-ji« kljub vsemu potrebujejo nasvet računovodje

 

Ugotavljamo, da podjetniki, kljub poenostavljeni zakonodaji iščejo nasvet računovodje. Izluščili smo tri najbolj pomembne razloge, zakaj se podjetniki kljub poenostavljeni zakonodaji, ki velja pri »normirancih«, odločajo za nakup računovodskih storitev:

  • Podjetniki, ki so šele na začetku svoje samostojne poti navadno nimajo računovodskega znanja in ker ne želijo tvegati, se raje odločijo za nasvet računovodje.
  • Podjetnike tekoče poslovanje popolnoma okupira, zato nimajo ne časa in ne volje, da bi si računovodstvo urejali sami.
  • Nekateri podjetniki kljub temu, da zakonsko ni predpisano želijo spremljati dejanske stroške podjetja na mesečni ravni. Zanima jih predvsem dejanski rezultat poslovanja na mesečni ravni, saj na podlagi teh podatkov lažje spremljajo razvoj podjetja.

 

Lekcija »normiranstva« nas je naučila predvsem to, da bo potrebno končno narediti kakšno večjo spremembo na področju obdavčitve plač. S 1.1.2017 se sicer obetajo spremembe na tem področju, vendar gre le za drobne popravke. Več o spremembah obdavčitve plač preberite v članku Mini davčna reforma 2017.

 

Avtorica članka: Mojca Müller, preizkušena davčnica