• + 386 41 79 30 54
    • info@anova.si

    NOVICE

    Prispevki 2018

    Prispevki za popoldanski s.p. 2018

    Prispevki za popoldanski s.p. 2018 – z januarjem 2018 je začela veljati spremenjena višina pavšalnih prispevkov za popoldanski s.p. Spremenila sta se zneska prispevka za zdravstveno zavarovanje, in sicer: prispevek za poškodbe in poklicne bolezni se je povečal iz 8,31 EUR na 8,59 EUR, prispevek za zdravstveno zavarovanje pa iz dosedanjih 24,93 EUR na 25,78 EUR.  Skupni prispevki za zdravstveno zavarovanje (prispevek ZZ) bodo tako v letu 2018 znašali 34,37 EUR. Prispevek za pokojninsko zavarovanje (prispevek PIZ) znaša za prve tri mesece leta 2018 natančno 33,01 EUR. Višina prispevka od aprila dalje še ni znana.
    VEČ
    normiranci po 1.1.2018

    Kako bodo obdavčeni »normiranci« po 1.1.2018 ?

    Kako bodo obdavčeni »normiranci« po 1.1.2018 – davčne novosti, ki jih je Ministrstvo za finance predlagalo poleti 2017, so bile z dnem 8.12.2017 objavljene v Uradnem listu RS št. 69-3267/2017. Novosti so stopile v veljavo z dnem 1.1.2018, torej veljajo za davčno leto 2018. Ministrstvo za finance je sicer napovedovalo korenite spremembe pri obdavčitvi po sistemu normiranih odhodkov, vendar so bile na koncu sprejete samo nekatere.
    VEČ
    DDV in oddaja sob preko portalov Booking in Airbnb

    Oddajate sobo preko portalov Booking ali Airbnb? Ne pozabite na DDV!

    Oddajate sobo preko portalov Booking ali Airbnb? Ne pozabite na DDV! Oddaja sob preko portalov Booking ali Airbnb zahteva tudi obračun DDV, ter plačilo DDV obveznosti. Preden začne posameznik z oddajo sobe preko portalov Booking ali Airbnb, si mora ustrezno urediti status. Posameznik lahko dejavnost oddaje sob opravlja kot registrirani sobodajalec ali kot samostojni podjetnik. Ne glede na status posameznika pa je oddaja sob preko portalov Booking ali Airbnb dejavnost, ki je vsaj delno obdavčena z DDV.
    VEČ
    davki in računovodstvo pri spletni prodaji

    5 pasti na katere se pogosto ujamejo spletni trgovci

    Spletna prodaja blaga se je v zadnjih nekaj letih izredno povečala. Neomejen dostop do spleta in sodobna tehnologija podjetnikom omogočata enostaven vstop na trg. Številni podjetniki oz. mikro podjetja so svojo poslovno idejo razvili ravno v okviru spletne prodaje blaga. Spletni trgovci običajno posvečajo veliko pozornosti prodaji in nabavi blaga, promocijskim aktivnostim, pozabljajo pa na pomembnost vzpostavitve sistema in notranjih kontrol v podjetju. V tokratni temi bomo povzeli nekaj ključnih težav oz. ovir, ki se pojavljajo pri poslovanju spletnih trgovcev.
    VEČ
    Reforma trga dela 2017

    Bo nova delovna zakonodaja zajezila »normiranstvo« v Sloveniji?

    Bo nova delovna zakonodaja zajezila »normiranstvo« v Sloveniji? Pred dnevi smo za portal Find-Info pripravili članek z naslovom Bo leto 2017 prineslo reformo trga dela?. Pri pregledu predlogov treh relevantnih zakonov lahko mirno zaključimo, da predlagane spremembe zagotovo ne moremo označiti za reformo trga dela.
    Predlogi delovne zakonodaje stremijo predvsem k aktivaciji brezposelnih oseb in zajezitvi »normiranstva« oz. dela preko civilnih pogodb. Predlogi so odgovor na težave v zvezi z zagotovitvijo zadostnega števila slovenskih delavcev, ob načrtovanem prihodu tujih investitorjev. Predlagane spremembe že upoštevajo tudi pozitivni gospodarski trend v smislu, da se breme zagotovitve večje socialne varnosti delavcev delno prerazporedi iz države na podjetja.

     

    VEČ
    otroški dodatek

    Kako CSD-ji vrednotijo vrednostne papirje, kot eno od osnov pri določanju otroškega dodatka?

    Kako CSD-ji vrednotijo vrednostne papirje, kot eno od osnov pri določanju otroškega dodatka? V tokratnem članku bi radi opozorili na nesmiselno ocenjevanje vrednostnih papirjev, ki jih imajo v lasti prosilci otroškega dodatka. V nadaljevanju bomo povzeli konkreten primer enega od staršev, ki je pri Centru za socialno delo (v nadaljevanju CSD) zaprosil za otroški dodatek.
    VEČ
    bruto in neto dohodek

    Kaj je bruto dohodek, neto dohodek in strošek izplačevalca?

    V praksi opažamo, da nekateri podjetniki ne razlikujejo med izrazi kot so: bruto dohodek, neto dohodek in strošek izplačevalca. Omenjeni izrazi se uporabljajo pri obračunu plače, avtorskega honorarja ali dohodka po podjemni pogodbi.
    Podjetniki pri obračunu plače kot neto dohodek zaposlenega razumejo tudi prevoz na delo in prehrano. Neto dohodek zaposlenega je dogovorjen dohodek delavca zmanjšan za prispevke delavca in akontacijo dohodnine. Pri prevozu in prehrani gre za povračilo stroškov, ki jih ima delavec v zvezi s prihodom na delo in prehrano v času opravljanja dela.
    Termin bruto dohodek podjetniki velikokrat razumejo kot strošek izplačevalca. To pa seveda ne drži. Strošek izplačevalca je najširši pojem in vključuje vse stroške v zvezi z zaposlitvijo delavca. V grobem lahko te stroške razdelimo na: dohodek delavca, prispevke delavca, akontacijo dohodnine, povračila za prevoz in malico ter prispevke delodajalca oz. izplačevalca.
    Podjetnik, ki ne razlikuje med omenjenimi izrazi, lahko sprejme napačno poslovno odločitev, ki posledično vodi do višjih stroškov za podjetje. V nadaljevanju povzemamo konkretna primera  iz prakse. Prvi primer se nanaša na obračun plače, drugi pa na obračun avtorskega honorarja.
    VEČ