Verižni posli in DDV –  pri mednarodnem poslovanju z blagom se družbe velikokrat znajdejo v situaciji, ko so del verige zaporednih preprodaj blaga. V nadaljevanju bomo na praktičnem primeru iz prakse predstavili verižni posel, ki se odvija med štirimi različnimi davčnimi zavezanci, s samo enim premikom blaga od prvega k zadnjemu udeležencu verige preprodaj.

 

Primer verižnega posla med družbami A-B-C-D

Podjetje A iz Italije (IT ID št. za DDV) proda blago podjetju B iz Slovenije (SLO ID št. za DDV). Podjetje B iz Slovenije proda blago podjetju C iz Slovenije (SLO ID št. za DDV). Podjetje C pa proda blago podjetju iz Hrvaške (HR ID št. za DDV). Blago je transportirano direktno iz Italije na Hrvaško.

 

Slika: Potek verižnega posla med štirimi davčnimi zavezanci iz različnih držav EU

Verizni-posli-in-DDV

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Obravnava verižnega posla v skladu z sodbo sodišča v zadevi C-245/04 EMAG

Naveden primer verižnega posla ne moramo obravnavati kot pravi tristranski posel, za katere veljajo oprostitve za srednji člen v verigi, saj ni zadoščeno pogojem v skladu z 27. členom PZDDV-1. Naveden člen pravi, da so tristranski posli verižni posli, v katerih sodelujejo trije davčni zavezanci:

– dobavitelj blaga (prvi v verigi),

– pridobitelj blaga (drugi v verigi),

– prejemnik blaga (tretji v verigi).

Vsi trije davčni zavezanci so identificirani za namene DDV, vsak v svoji državi članici. Dobavitelj blaga iz ene države članice izda račun za dobavo blaga znotraj EU pridobitelju v drugi državi članici za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje prejemniku blaga v tretjo državo članico.

Primer verižnega posla A-B-C-D lahko obravnavamo v skladu s sodbo Evropskega sodišča v zadevi v zadevi C-245/04 EMAG Handel Eder OHG proti Finanzlandesdirektion für Kërnten. V zadevni sodbi je sodišče izreklo, da je v verižnem poslu, kjer gre samo za en premik blaga,  mogoče pripisati prevoz blaga samo eni od dobav v verigi. Vse ostale dobave v verigi pa obravnavamo kot dobave blaga brez prevoza.

V skladu z 19. členom ZDDV-1 je kraj dobave blaga brez prevoza, kraj kjer se blago nahaja, ko se opravi dobava.

V skladu z 20. členom ZDDV-1 je kraj dobave blaga s prevozom blaga, kraj kjer se blago nahaja, ko se blago začne odpošiljat.

 

Kaj v našem konkretnem primeru pomeni sodba v zadevi EMAG?

Vzemimo, da je dobava blaga s prevozom opravljena med družbama A in B. Vse ostale dobave v verigi preprodaj,  torej dobave med B in C, ter C in D, pa so dobave brez prevoza.

To pomeni, da italijansko podjetje izda račun za dobavo blaga brez italijanskega DDV slovenskemu podjetju C, saj v tem primeru velja, da je kraj obdavčitve z DDV tam kjer se konča prevoz blaga. Prevoz blaga pa se konča na Hrvaškem, saj je blago transportirano direktno iz Italije na Hrvaško. Navedeno posledično pomeni, da  bi se moralo slovensko podjetje B registrirati za namene DDV na Hrvaškem, saj je kraj obdavčitve z DDV Hrvaška.

 

Dobave blaga med slovensko družbo B in drugo slovensko družbo C je dobava blaga brez prevoza, zato je kraj obdavčitve dobave blaga Hrvaška. To pomeni, da se mora tudi slovenska družba C registrirati za namene DDV na Hrvaškem.

 

Dobava blaga med slovensko družbo C in hrvaško družbo D je ravno tako dobava blaga brez prevoza, kar pomeni, da je kraj obdavčitve dobave blaga ravno tako Hrvaška.

 

Če na kratko povzamemo, italijanska družba A izda račun za dobavo blaga brez italijanskega DDV, saj lahko dokaže, da je blago zapustilo območje Italije. O dobavi blaga v EU poroča v rekapitulacijskem poročilu. Obe slovenski družbi B in C preprodaje blaga ne zavajata v slovenske DDV evidence. Hrvaško podjetje, ki kot zadnji člen v verigi prejme blago opravi tako imenovano samoobdavčitev in poroča pridobitev blaga iz EU.

 

Pomembno opozorilo glede registracije za namene DDV na Hrvaškem

Hrvaška DDV zakonodaja določa, da za tuje družbe, ki nimajo sedeža na hrvaškem, velja sistem reverse charge, kjer plača DDV namesto tuje družbe, družba prejemnica blaga torej hrvaški davčni zavezanec.

Iz tega lahko sklepamo, da se slovenskima podjetjema B in C ni potrebno registrirati za namene DDV na Hrvaškem, kljub pravilom o kraju obdavčitve blaga. Hrvaška je namreč predpisala, da se tujim družbam, ki nimajo sedeža na Hrvaškem in poslujejo s hrvaškimi davčnimi zavezanci, ni potrebno registrirati za namene DDV na hrvaškem, saj obveznost obračuna prevalijo na prejemnika blaga – hravškega davčnega zavezanca.

 

Pomembno opozorilo za bralce članka: V članku smo povzeli konkreten primer iz prakse. Pravila iz konkretnega primera ne gre posploševati, saj ima lahko spremenjen potek verižnega posla pomemben vpliv na pravilno DDV obravnavo konkretnega posla. Zato vsem bralcem svetujemo, da se o konkretni situaciji posvetujete z strokovnjakom na DDV področju.

 

Avtorica članka:

Mojca Müller, preizkušena davčnica