Samostojni podjetniki najpozneje do 31. marca o poslovanju preteklega leta seznanijo državo. Samostojni podjetniki so fizične osebe z dejavnostjo, zato so obdavčeni z dohodnino. Na voljo imajo dva različna načina obdavčitve. Izbrani način obdavčitve poleg višine dohodnine določa tudi obseg letnega poročanja. Samostojni podjetniki, ki davčno osnovo ugotovijo z upoštevanjem normiranih odhodkov predložijo le davčni obračun. Tisti, ki omenjenega načina obdavčitve, bodisi ne morejo izbrati (ker ne izpolnjujejo pogojev), bodisi ne želijo izbrati, davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih odhodkov. Ta način obdavčitve zahteva nekoliko obsežnejše poročanje, in sicer: predložitev letnega poročila na Ajpes in davčnega obračuna na FURS. V nadaljevanju bomo izpostavili letno poročanje samostojnih podjetnikov, ki ugotavljajo davčno osnovo ob upoštevanju normiranih odhodkov (v nadaljevanju normiranci).

 

Vodenje obveznih evidenc

 

Država je normirancem predpisala najmanjši obseg vodenja evidenc in poročanja. Skladno s Pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost normiranci obvezno vodijo:

 

1. evidenco knjigovodskih listin

2. evidenco osnovnih sredstev

 

DDV evidence

 

Normiranci, ki v zadnjih 12 mesecih s prodajo blaga ali storitev ne presežejo obdavčljivega prometa 50.000 EUR sodijo med male davčne zavezance (94. člen ZDDV-1), zato jim DDV evidenc ni potrebno voditi. Navedeno pa ne velja vedno. Pozorni naj bodo predvsem tisti normiranci, ki opravljajo storitve. Če storitve:

 

– opravljajo za davčnega zavezanca iz druge države EU ali

– naročajo od davčnega zavezanca iz EU ali tretje države,

 

so dolžni voditi DDV evidence (25. člen ZDDV-1). FURS v svojih publikacijah te zavezance imenuje atipični DDV zavezanci.

 

Davčni obračun

 

Normirancem ni potrebno poročati za namene državne statistike in javne objave na Ajpes (58. člen ZGD-1). Obvezno pa predložijo davčni obračun na FURS (obrazec DDD-DDD).

 

Prihodki

 

Za pravilen izračun davčne obveznosti je ključno, da normiranec pravilno določi višino prihodkov. Te je potrebno določiti skladno z računovodskimi pravili (SRS). V nadaljevanju podajamo dve najpogostejši napaki iz prakse:

 

– Prihodki niso le letni seštevek vrednosti izdanih računov. Med prihodke sodijo tudi razne subvencije države in povezanih organizacij (npr. oprostitev prispevkov, temeljni dohodek).

– Zajem prihodkov določenega davčnega obdobja naj temelji na datumu dobave (blaga ali storitev) in ne na datumu izdaje računa (npr. razni bonusi izdani v tekočem letu za preteklo leto).

 

Normirani odhodki

 

Za davčno leto 2023 prvič veljajo nova pravila glede določanja višine normiranih odhodkov (59. člen ZDoh-2). Višina normiranih odhodkov je odvisna od:

– obdobja obveznega socialnega zavarovanja (9 mesecev) nosilca dejavnosti ali njegovih zaposlenih in

– višine ugotovljenih prihodkov.

 

SKLEP

 

Obdavčitev z dohodnino na podlagi normiranih odhodkov je kljub znižanju višine davčno priznanih normiranih odhodkov še vedno zanimiv način obdavčitve. Prednost tega načina obdavčitve je predvsem prihranek pri plačilu dohodnine in enostavnost vodenja evidenc. Vodenje evidenc in poročanje je tako enostavno, da ga lahko osvoji tudi posameznik, ki nima posebnih računovodskih ali davčnih znanj. Pri prvem sestavljanju davčnega obračuna pa je vseeno smiselno, da se normiranec o pravilih sestave davčnega obračuna ustrezno pouči.